Steklo se v arhitekturi in gradbeništvu uporablja že več kot 2.000 let. Danes predvsem prevzema vlogo polnila ali konstrukcijskega elementa. Prednost, ki ga je uvrstila med pomembnejše materiale pri gradnji, je transparentnost. Za razliko od masivnejših materialov, kot so opeka ali beton, steklo prepušča dnevno svetlobo. Notranjost objekta postaja bolj osvetljena, hkrati pa sam objekt deluje bolj odprto in povezan z zunanjostjo. Čeprav je relativno lahek material, v nekaterih primerih dobro prenaša statično obremenitev. Lahko ga uporabimo v zunanjosti, kakor tudi v notranjosti. Tako se pojavlja na različnih delih objekta kot so: okna, vrata, predelne stene, galerije, ograje, stopnice in podobno. Raznovrstne metode obdelave in oblikovanja stekla so ta material prilagodile tako, da ustreza vsakemu bivalnemu ali poslovnemu prostoru.
VRSTE STEKLA
Ne glede na to, ali objektu spreminjamo notranjost ali zunanjo fasado, je steklo pomemben del oblikovanja vsakega sodobnega objekta. Danes ga lahko najdemo v različnih dekorativnih in funkcijskih oblikah. Od statičnih lastnosti do preproste estetike, je uporaba primernega stekla zelo pomembna.
Float steklo
Float steklo, ki ga poznamo kot običajno ali navadno prozorno steklo, je najbolj pogosto uporabljeno steklo v gradbeništvu in steklarstvu. Ime »Float« je dobilo po postopku izdelave: masa se razlije in plava na rastaljenemu kositru ter se enakomerno porazdeli in postane idealno ravna. Dostopno je v debelinah 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 15, 19 in 25 mm. Primerno je za interierje in eksterierje, predvsem pa se uporablja na fasadah, nadstreških, oknih, vratih, predelnih stenah, ograjah in podobno.
Float steklo je možno obdelati v toku proizvodnje z dodajanjem barvnih pigmentov ali naknadno in površinsko. Na ta način mu lahko spremenimo lastnosti, kot so prehod sončne svetlobe, toplotne energije in UV sevanja. Stekla obdelana s prej omenjenimi postopki poznamo pod imeni: obarvana, reflektivna, low-e, low iron, antibakterijska, no-scratch, zrcala, lakirana in podobno. Zaradi gladke in ravne površine, je idealna podlaga za nanos površinskega sloja barve, ki je lahko delno ali popolnoma netransparentna. V primeru, da želimo steklene površine zaščititi proti vlomu ali udarcem, jih lahko termično obdelamo s postopkom kaljenja ali lepljenja.



Kaljeno steklo
Termalno obdelano steklo velike mehanske odpornosti (5x večje od navadnega float stekla) poznamo kot varnostno kaljeno steklo. Da bi steklo dobilo večjo mehanično trdnost in da bi zagotovilo varnost ljudi v primeru vloma, steklo obdelujemo z postopkom imenovanim kaljenje. S segrevanje stekla vse do meje plastičnosti (600°C) in hitrim hlajenjem z zrakom se dobi kaljeno steklo. Pred termično obdelavo, mora biti steklo obvezno grobo brušeno. Po končanem postopku kaljenja, steklo ni več možno modificirati (luknjati, brusiti ali rezati). Kaljeno steklo ima visoko odpornost na zvijanje, oziroma je bolj trdno od običajnega stekla. V primeru razbitja se razdrobi v veliko majhnih topih delcev, približne velikosti 1 mm. Kaljeno steklo lahko spajamo z laminiranim steklom.
Uporaba:
- Zasteklitev fasade, vrat, vetrolova, nadstreška
- Zasteklitev stopnišča, balkona, parapeta
- Avtomatska vrata
- Stekla za ladje in avtomobile
Laminirano steklo
Laminirano (lepljeno) steklo je spoj dveh ali več steklenih površin (šip) lepljenih s pomočjo tankih PVB folij debelosti 0.38 mm. Postopek potreben za izdelavo take vrste stekla imenujemo laminiranje. Lepljeno steklo je varnostno steklo, saj v primeru morebitnega razbitja stekla, folija med lepljenimi površinami v celoti zadrži nevarne kose. Steklo vpija zvočne vibracije širokega spektra, kar omogoča boljšo zvočno izolacijo od navadnega float stekla enake debeline. Priporočljivo je laminirati stekla enake debeline. Lepljeno steklo zmanjšuje prehod hrupa in ščiti pred UV sevanjem. Plastične folije ali stekla so lahko v različnih barvah in debelinah. Folije, ki se uporabljajo za laminiranje so PVB (polyvinil butyral), EVA (etilen vinyl acetat – transparentna ali opal) in TPU (thermoplastic polyurethane).
Dandanes je predvsem v uporabi PVB folija, saj ta ima boljše varnostne lastnosti. Njene prednosti so v visokem koeficientu elastičnosti in zvočne izolacije ter v večji optični čistoči. Lepljeno steklo je v primerjavi s kaljenim bistveno boljše. Za razliko od kaljenega, ki se pri udarcu razbije v majhne koščke, laminirano steklo ostaja v enem kosu vezano s plastično folijo. Ta lastnost zagotavlja varnost in zaščito pred urezninami. Ta karakteristika je predvsem pomembna pri etažah na večjih višinah.
Uporaba:
- Zaščita pred predmeti
- Zaščita pred vlomi
- Zaščita pred strelnim orožjem
- Talne zasteklitve
- Stropne in strešne zasteklitve
- Nadstreški, fasade
- Zaščita pred padci v globino


Izolacijsko (termopan) steklo
Najbolj pogosto uporabljena vrsta stekla v gradbeništvu so t. i. IZO stekla. S kombinacijo dveh ali več stekel, ki so robno povezana s pomočjo metalnega profila (aluminijski distančnik debeline 6-22 mm), nastane izolacijsko steklo. Ponavadi se izolacijsko steklo izdela iz dveh float stekel minimalne debeline 4 mm. Lahko se uporabijo tudi low-e, kaljena, ornamentna, peskana ali lamistal stekla. V prostoru med stekloma se po navadi nahaja zrak, v primeru večje potrebe po boljši izolativnosti se medprostor napolni s plinom. V hermetično zaprti prostor med stekloma se lahko vgradijo tudi dekorativni profili ali žaluzije.
Dandanes se vsa okna in vrata izdelujejo z izo steklom, saj ta zmanjšujejo toplotne izgube in hrup ter je enostavnejše za vzdrževanje. Zaradi karakteristik kot so trajnost, varnost in zmanjševanje stroškov, se pogosto uporablja pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah.
Low-e (nizkoemisijsko) steklo
Steklo nizke emisije je izolacijsko steklo, ki zmanjšuje toplotne izgube do 60%. Lahko je dvoslojno ali troslojno. Ponavadi se na notranji strani izo stekla nanese nizkoemisijski premaz, ki zadržuje temperaturo znotraj prostora. Količina energije, ki prehaja skozi steklo se izraža s koeficientom toplotne prehodnosti »U« (W/m²K). Low-e steklo znatno zmanjšuje U-vrednost stekla, hkrati pa blokira prehod IR žarkov. Srednje evropski standardi zahtevajo minimalno vrednost U-faktorja v vrednosti 1.1-1.4 W/m²K. Navadno izo steklo (4+16+4) je U= 2.7 W/m²K, medtem ko pa se z dodajanjem samo enega low-e stekla toplotna prehodnost zmanjša na U=1.1 W/m²K. V primeru, da želimo zmanjšati prehod sončne toplote v notranjost objekta, je potrebno na zunanjo stran izo stekla postaviti Low-e steklo. Izolacijsko steklo lahko še dodatno izboljšamo s polnjenjem medsteklenega prostora s plini (argon, ksenon). Uporablja se predvsem na oknih in vratih fasade.


Protivlomno steklo
Zaradi vse večjega števila fizičnih in oboroženih napadov na različne objekte so nastala protivlomna (protuprojektilna) stekla. Da bi zaščitili notranjost objekta pred neželenimi napadi, se priporoča vgradnja laminiranega stekla debeline od 22 do 60 mm. Protivlomno steklo poznamo tudi pod nazivom »pancirno steklo«, saj je namembnost take vrste stekla zaustavitev raznovrstnih kalibrov projektila izstreljenih iz strelnega orožja.
Protipožarno steklo
V objektih, kjer je zahtevana večja zaščita pred požari, je priporočljivo vgraditi protipožarne steklene stene. Tovrstno steklo ščiti pred ognjem, dimom in vročim plinom. V časovnem intervalu do 30, 60, 90 ali 120 minut ne sme prepuščati toploto. Na ta način je zagotovljena varnost sosednjih prostorov in lažja evakuacija ljudi. Medsebojno vezana stekla so načeloma laminirana ali kaljena, prostor med njima pa je zapolnjen s folijo ali vodnim gelom. Objekti, v katere se vgrajuje protipožarno steklo, so v glavnem bolnišnice, šole, hoteli, restavracije, nakupovalni centri, tovarne, letališča in podobno.


"Sound-Control" steklo
Laminirana stekla z boljšo zvočno izolacijo poznamo kot »Sound control« stekla. To so stekla, ki preprečujejo širitev neželenega zunanjega hrupa v notranjost objekta ali obratno. Lahko se izdelajo v upognjeni, ravni, kaljeni ali IZO varijanti. Uporabljajo se predvsem za fasade letališč ali železniških postaj, možna pa je tudi vgradnja v pisarne, konferenčne sobe, vetrolove in podobno.
Mat steklo
Mat steklo je steklo, ki ne reflektira direktno svetlobe, temveč jo razprostira po površini. Debelina mat stekla je 2 mm. Uporabljamo ga takrat ko ne želimo imeti direkten pogled skozi stekleno površino, vendar pa si želimo ohraniti dostop dnevne svetlobe. Z mehansko obdelavo steklene površine izdelamo peskano steklo. Le to je bolj grobo na otip od navadnega float stekla. Njegova posebnost je v igranju z vzorci in dizajnom. Steklo, ki je obdelano s kemijskim postopkom in je lahko delno ali v celoti matirano, imenujemo jedkano (satinasto) steklo. To je mat steklo bele barve in dimenzij od 4 do 10 mm. V primerjavi s peskanim steklom, je površina jedkanega stekla bolj transparentna in gladka.



Ornament steklo
V primeru, da notranjost objekta ne želimo izpostaviti direktnemu pogledu skozi steklo, lahko uporabimo ornament steklo. To je dekorativno steklo neravne površine. Standardna ornament stekla so v beli, rumeni ali bronasti barvi.
Absorpcijsko steklo
Stekla, ki dobro vpijajo svetlobo in toplotno energijo poznamo kot parsol stekla. Čeprav se večinoma uporabljajo v industriji pohištva, jih lahko najdemo na fasadi v kombinaciji z drugimi stekli. Izdelujejo se v različnih debelinah in barvah (modra, siva, zelena…), kar pozitivno vpliva na ugodje in atmosfero v interierju.


Reflektivno steklo
Stopsol stekla so stekla, ki reflektirajo več kot 75% infrardečega sevanja, hkrati pa ne zmanjšujejo prehod sončne svetlobe. Metalni premaz razdeli sončno energijo na 3 načine: en del se reflektira, drugi del se absorbira in tretji del se prepušča. Debeline steklenih šip so od 4-10 mm, lahko pa jih dobimo v različnih barvah. Zaradi refleksije stekla, je v notranjosti objekta občutek zasebnosti večji. Odbijanje sončnega sevanja zmanjšuje solarni koeficient, kar pozitivno vpliva na sveže in bolj ugodno bivanje v notranjosti objekta. Posledično je tudi zmanjšana poraba klimatskih naprav. Reflektivna stekla se uporabljajo predvsem pri steklenih fasadah.
Steklo-plastika
Čeprav steklo-plastika ni steklo, ampak je trda, homogena plastika, ki jo imenujemo »plexiglas«. Zaradi velike trdnosti se uporablja kot protivlomno steklo. Dimenzije pleksi stekla so odvisne od izdelave, po navadi pa so to debeline od 1.5-25 mm. Steklo lahko dobimo v več kot 90. standardnih barvah.

DVOSLOJNA ALI TROSLOJNA ZASTEKLITEV
Izbira vrste stekla ne vpliva samo na estetski videz, temveč tudi na njegove tehnične karakteristike kot so toplotna in zvočna izolativnost. Največji del okna predstavlja steklo, element stavbe, ki je najbolj izpostavljen zunanjim vplivom. Zato je pravilna izbira stekla še kako pomembna pri načrtovanju in vgradnji oken. Stekla razlikujemo po toplotni in zvočni izolativnosti, varnostjo pred lomom, prosojnostjo ter okrasjem. Da bi prihranki pri ogrevanju bivalnih ali poslovnih prostorov bili čim večji, je zelo pomembna izbira pravilne zasteklitve glede na njeno namembnost. Okna lahko na splošno razdelimo na dvoslojno in troslojno zasteklitev. Takšno vrsto zasteklitve imenujemo IZO steklo. V stavbnem pohištvu se pogosto uporablja steklo debeline 24 mm (4 – 16 – 4), toplotne prevodnosti U=2.7 W/m²K. Srednje evropske norme zahtevajo minimalno U vrednost 1.4 W/m²K. Zato je pri navadnemu IZO steklu potrebno dodati nizkoemisijske premaze oziroma Low-e stekla ali pa prostor med hermetično povezanimi šipami zapolniti s plinom (argon, ksenon, kripton). Priporočljiva je vgraditev troslojne zasteklitve, saj je tako zagotovljena najmanjša poraba energije potrebne za ogrevanje objekta. Dokaz, da je temu tako, je najbolj razložen v spodnji tabeli.


CENA IN UDOBJE
Cena za enokrilno okno dimenzije 100×100 z dvoslojno zasteklitvijo znaša okrog 200 €, medtem ko pa je za isto okno s troslojno zasteklitvijo cena 270 €. Cenovno gledano je dvoslojna zasteklitev cenejša od troslojne zasteklitve, ampak se dolgoročno bolj izplača vložiti v troslojno zasteklitev. Tovrsten tip okna je bolj izoliran, kar posledično vpliva na manjšo porabo energije za ogrevanje. Čeprav so okna samo 8% površine objekta, povzročajo do 40% toplotnih izgub. Da je izbira pravilnega stekla zelo pomembna potrjuje dejstvo o tem, da z energijo, potrebno za ogrevanje ene povprečne hiše, lahko ogrevamo 3-4 nizkoenergijske hiše. Steklo zavzema približno 70% fasadne odprtine, zaradi tega ima poglavitno vlogo pri ustvarjanju toplotne zaščite celotnega okna. Če primerjamo staro enoslojno okno dimenzij 1.23m x 1.48m (Uw(window)= 2.8 W/m²K) in okno enakih dimenzij s 3-slojno zasteklitvijo (Uw=0.8 W/m²K) pri stroških kurilnega olja prihranimo do 1120 L/leto, kar znaša približno 784 €. Z vgradnjo takšne vrste okna zmanjšujemo emisije CO2 za 2240 kg na letni ravni. Pri analizi tega proračuna bili so upoštevani stroški goriva 0.70 €/liter, površina okna 50m² in U faktorji 3-slojnega okna (Uf(frame)= 0.95 W/m²K, Ug(glazing)= 0.6 W/m²K). Najhitrejši način določanja prihrankov lahko izračunamo, tako da za vsakih 0.1 zmanjšane Uw vrednosti prihranimo približno 1.2 l kurilnega olja na kvadratni meter okna letno. Za bolj detajlne izračune vam lahko pomaga spletni kalkulator za izračun energijskega prihranka. S pravilno vgrajenimi okni, se investicija v troslojno zasteklitev povrne čez približno 3 – 5 let. Zato je poleg pravilne izbire zasteklitve, pomembna tudi pravilna in kakovostna vgradnja.
Prednosti vgradnje sodobnih energetsko varčnih oken:
- Zmanjševanje energetskih izgub
- Investirani denar se povrne čez nekaj let v obliki manjših računov za ogrevanje in hlajenje
- Povečuje se ugodnost bivanja (nima prepiha, hrupa in vlage)
- Povečuje se vrednost nepremičnine
- Zmanjšuje se prehod škodljivega sončnega UV sevanja
- Podaljšuje se življenjska doba objekta
Za priporočanje pri izbiri stekla, izmerah in kvalitetni vgradnji alu stavbnega pohištva, vam lahko pomagamo v podjetju Pi-modul. Ne gleda na to ali opremljate notranjost ali zunanjost objekta, poskrbimo za vaše želje in zahteve, ter vam omogočimo kakovostno izvedbo in ergonomski dizajn. Z zaupanjem v naše strokovnjake boste zagotovo prihranili pri ogrevanju vašega doma ali poslovnega prostora.
